Prihodnost zimskih olimpijskih iger postaja vse bolj negotova

Prihodnost zimskih olimpijskih iger je v podnebju, ki se segreva, močno negotova, po poročanju portala Mail Online razkriva raziskava organizacije Climate Central.

Le še nekaj dni nas loči od začetka zimskih olimpijskih iger v Italiji. Letos je priprave nanje organizatorjem zagotovo olajšala pošiljka snega, vendar pa je prihodnost te prireditve v naslednjih desetletjih vse bolj negotova.

Organizacija Climate Central je razkrila uničujoč vpliv podnebnih sprememb.

Kot kažejo podatki, ki jih navaja organizacija, so se v 70-ih letih, odkar je Cortina d'Ampezzo prvič gostila zimske igre, februarske temperature v tem severnoitalijanskem mestu zvišale za kar 3,6 stopinje Celzija.

To segrevanje je privedlo do manj pogostih zmrzali in danes je v Cortini na leto kar 19 odstotkov manj dni s temperaturami pod lediščem kot leta 1956.

"Študije kažejo, da se je povprečna višina snežne odeje februarja v Cortini zaradi segrevanja zmanjšala – za približno 15 centimetrov med letoma 1971 in 2019," poroča Climate Central.

Letošnje zimske olimpijske igre bodo potekale pod imenom "Milano Cortina", tekmovanja bodo namreč poleg Cortine potekale še v sedmih krajih: Milanu, Veroni, Teseru, Predazzu, Bormiu, Livignu in Antholzu–Anterselvi.

In Cortina d'Ampezzo ni edina prizadeta lokacija. V Milanu – ki bo gostil umetnostno drsanje in hokej na ledu – se je temperatura od leta 1956 zvišala za 3,2 stopinje Celzija. Podobno je tudi na celotnem območju visokogorske Italije.

Zaradi podnebnih sprememb ogrožena tudi varnost športnikov

"Če temperature niso dovolj nizke in ni dovolj snežne odeje, lahko olimpijski športniki tekmujejo v razmerah, kot so dež, moker sneg ali tanka snežna podlaga," opozarja Climate Central.

"Za vrhunska tekmovanja so potrebne odporne in trde podlage, ki zagotavljajo poštenost, pa tudi varnost za vse športnike," navajajo pri Climate Central. "Če površine ne morejo ponovno zamrzniti, se poveča tveganje za poškodbe, športniki z višjimi štartnimi številkami pa imajo lahko slabše pogoje.

Tovrstne zagate rešujejo z umetnim snegom, ki postaja vse bolj običajen spremljevalec tekmovanj v zimskih športih.

Po podatkih organizacije naj bi ga letos za izvedbo 16-ih disciplin na olimpijskih in paraolimpijskih igrah, ki potrebujejo snežno odejo, potrebovali več kot 2 milijona kubičnih metrov.

"Ker umetni sneg postaja redni del zimskih športov, izziv zagotavljanja ustreznih pogojev poudarja ključno vlogo vremena na zimskih olimpijskih in paraolimpijskih igrah – še posebej za zanesljivost in varnost tekmovanj na prostem."

Število zanesljivih prizorišč ZOI se zmanjšuje

A na vreme se ob podnebnih spremembah, ki smo jim priča, ne gre zanašati.

Študija iz leta 2024 je pokazala, da od 93 potencialnih gostiteljic zimskih olimpijskih iger trenutno le 87 še izpolnjuje pogoje za zanesljivo izvedbo.

Do leta 2050 pa naj bi ta številka ob scenariju visokih emisij padla na zgolj 52.

"Prihodnost zimskih olimpijskih iger – ter zanesljivost, varnost in poštenost številnih zimskih športov na prostem – je v podnebju, ki se segreva, negotova," so še dodali strokovnjaki.